Pustolovski park ali adrenalinski park?

 

 »Ta adrenalinski park je pa res super!«. »Pa ni adrenalinski park. To je pustolovski park!« je dialog, ki ga med našimi obiskovalci slišimo pogosto. Res je, naš se uradno imenuje pustolovski park, toda ali gre pri ločevanju obeh zgolj za različno poimenovanje ali med njima zares obstajajo razlike?

 

Da bi lažje odgovorili na vprašanje, se najprej premaknimo v preteklost. Verjetno ni presenetljivo, da ideje za postavljanje pustolovskih parkov, kot jih poznamo danes, lahko najdemo v tehnikah vojaškega usposabljanja. Poligone s preprekami so namreč za urjenje vojakov uporabljali že v Antični Grčiji, medtem ko se za predhodnike modernih plezalnih parkov pogosto navaja vadbene poligone, ki jih je francoska mornarica uporabljala že na začetku 20. stoletja in so v uporabi še danes. Prav vaje na takšnih poligonih je vključeval leta 1942 v Veliki Britaniji ustanovljeni program »Outward Bound«, namenjen usposabljanju mladih, s čimer so plezalni parki našli svoje mesto tudi v civilni sferi. Prvi sodobni plezalni park (angl. High Rope Course – HRC, tudi Challenge Course), ki je predstavljal nadgradnjo dosedanjih, pa je bil postavljen v okviru izobraževalnega programa »Project Adventure« v 70ih letih v ZDA. Omenjena programa sta kmalu beležila velike uspehe pri usposabljanju mladostnikov, izkazalo pa se je, da vaje na takšnih poligonih, med drugim, pomembno prispevajo k povečanju samozavesti sodelujočih in njihovi sposobnosti sodelovanja z drugimi člani v skupini. Ti rezultati so bili podlaga za bolj množični razmah plezalnih parkov, ki se je začel v 80ih letih prejšnjega stoletja, zlasti v Zahodni Evropi in ZDA. V Sloveniji je bil prvi takšen park zgrajen leta 2001 na Ljubelju in se še danes imenuje Adrenalinski park Ljubelj.

 

Adrenalinski park je primarno usmerjen na adrenalinska doživetja, kjer se udeleženci soočajo s svojimi strahovi in tesnobami, povezanimi z višino kjer se naloge izvajajo v manjših skupinah.

adrenalinski park 

Adrenalinski park za otroke?

Izraz, ki se pri nas pogosto uporablja za PUSTOLOVSKE PARKE

Pomembno je poudariti, da se ta vrsta plezalnih parkov nekoliko razlikuje od danes bolj popularnih pustolovskih parkov (angl. Adventure Parks). Morda najbolj očitna razlika med obema vrstama je konstrukcijska oblika. Medtem ko so za adrenalinske parke bolj značilne umetne (lesene ali jeklene) konstrukcije, so pustolovski parki večinoma, čeprav ne vedno, zgrajeni v gozdu, kjer so plezalni elementi neškodljivo montirani na obstoječa drevesa.

Bolj kot konstrukcijsko je pomembno razlikovanje v namenu uporabe. Adrenalinski parki so primarno usmerjeni na adrenalinska doživetja, kjer se udeleženci soočajo s svojimi strahovi in tesnobami, povezanimi z višino. Izzivi so hkrati fizični in čustveni. Z natančno določeno uporabo plezalnih elementov se sodelujoče na podlagi ekipnega dela usmerja k sodelovanju, skupnemu sprejemanju odločitev, reševanju problemov zmožnosti prevzemanja pobude, oblikovanju ciljev in medsebojnemu zaupanju. Glavnina dogajanja poteka na osrednji ploščadi, od koder udeleženci, ponavadi v parih, po krožnem sistemu premagujejo plezalne elemente. Pri nekaterih elementih, kot je steber poguma ali orjaška gugalnica, pa udeleženci sodelujejo tudi pri varovanju posameznikov. Naloge se izvajajo v manjših skupinah in pod stalnim nadzorom izurjenih inštruktorjev.

 

Pustolovski parki so usmerjeni predvsem v zabavo za vse starosti ne glede na fizično pripravljenost. Osnovni namen je zabava!

SONY DSC

 

Če je torej pri adrenalinskih parkih glavni namen t.i. team-building, gre pri pustolovskih parkih za izrazito rekreacijsko orientirano storitev, ki je namenjena večjemu obsegu obiskovalcev, tudi otrokom od 4. leta dalje. Prav zaradi tega je pustolovski park namenjen predvsem družinskim obiskom, saj omogoča dejavnosti celotni družini. Koncept pustolovskega parka temelji na doživljajskem popotovanju preko posebej urejenega plezalnega poligona, ki je zgrajen med krošnjami dreves in to tako, da obiskovalci lahko sami izbirajo sebi primerno težavnostno stopnjo. Na voljo imajo namreč več, ponavadi do 5, različnih poligonov oziroma prog, ki so zgrajene na različni višini od tal, otroške proge pa imajo prilagojene tudi plezalne in varnostne elemente. Proge se ne izvajajo krožno, ampak si elementi oziroma vaje sledijo ena za drugo in so zato takšni parki praviloma postavljeni na relativno veliki površini. Ko se seznanijo s pravili uporabe in opravijo kratek preizkus na šolskem poligonu, lahko obiskovalci plezajo samostojno, kar pa ne pomeni, da inštruktorji v parku niso prisotni.

Kar je skupno adrenalinskim in pustolovskim parkom pa je velik poudarek na varnosti. Splošno pravilo, ki velja v vseh plezalnih parkih je, da moramo pri vseh plezalnih elementih, ki so postavljeni višje od 1 metra nad tlemi uporabiti varovalni sistem. Obstaja več vrst varovalnih sistemov, v Sloveniji pa se v plezalnih parkih najpogosteje uporablja klasični samovarovalni sistem, ki se ga pripne na plezalni pas.

Da obiskovalci znajo pravilno uporabljati varovalne sisteme in da so temeljito seznanjeni s pravili uporabe, v Pustolovskem parku Postojna skrbijo primerno usposobljeni in izkušeni inštruktorji, ki vam bodo rade volje pomagali pri težavah s premagovanjem elementov ali pa pri soočanju z vašimi strahovi pred višino.

Če se vrnemo k vprašanju iz naslova, lahko zaključimo, da v slovenskem prostoru obstaja razlika med adrenalinskimi in pustolovskimi parki, kar pa je predvsem posledica prevajanja tujih poimenovanj. Ko torej govorimo o adrenalinskih parkih, imamo v mislih t.i. HRC poligone, parki kot je postojnski so pustolovski, plezalni park pa je nadpomenka za oba tipa.

Vas že mika aktiven dan visoko med krošnjami dreves? Za razliko od adrenalinskih parkov pri nas ni potrebna predhodna najava in ste dobrodošli kadarkoli med našim delovnim časom.

Naj se zabava prične!

Vstopnice kupite v predprodaji in PRIHRANITE do 50%!

NAKUP VSTOPNIC

Le do 23. 4. 2016